Filter rezultatov
X - trajanje odgovora v sekundah, Y - število odgovorov. Za povečanje - označite z miško. Za zmanjšanje - dvakrat kliknite.
z animatorji oratorija se dobimo cca. štirikrat. animatorji, ki sodelujejo, so v večini tudi animatorji čez leto pri rednem verouku... oratorij je za starše zelo dobrodošla stvar, ker je tako poskrbljeno za varstvo njihovih otrok. pridružijo se otroci praktično iz cele slovenije - dobra lokacija za vse, ki delajo v centru ljubljane.
v naši župniji je bil oratorij projekt. nekaj srečanj, izvedba in to je to. letos smo ga imeli prvič in smo bili zelo zadovoljni. v kolikor bomo z oratorijem nadaljevali, bomo srečanja organizirali prej, vsebinsko bogatejša, s strokovno pomočjo, veliko prej. v župniji poteka ogromno dejavnosti, vendar se nobena ne navezuje (vsebinsko, tematsko) na oratorij.
povezovanje celotne župnije; srečujemo se na 14 dni, v poletnih mesecih pa tudi do 2x tedensko, animatorji gremo poleti za vikend na morje, v času oratorija pa animatorji prespimo v prostorih župnije; skupine se med seboj prepletamo tako da smo dejavni pri skavtih, iz oratorijskih animatorjev pa smo ustanovili tudi birmanske skupine, priprava jaslic
čez leto se ne srečujemo v okviru animatorskih srečanj (razen pred oratorijskimi dnevi), ampak pri mladinskem verouku, pevskem zboru... oratorij je pomemben del počitniškega programa, ki ga ne samo župnija, ampak tudi kraj, ponudi otrokom. praktično se nič drugega otrokom namenjenega v našem kraju med poletjem ne dogaja. hkrati pa mladim daje priložnost za aktivnost, dobro družbo, pripadnost in osebno rast v veri.
oratorij ima pri nas veliko vlogo. organiziramo dva poletna oratorija, jesenski oratorij in oratorijske popoldneve vsak mesec enega.
projekt oratorij ima v naši župniji zelo pomembno mesto. kar se tiče otrok in mladine, oratorij za nas predstavlja verjetno najpomembnejši župnijski dogodek. glavni razlog je predvsem pozitiven odziv in pripravljenost vseh župljanov za pomoč pri izvedbi oratorija. vsekakor pa veliko večino opravimo animatorji. s projektom smo torej zelo zadovoljni. duhovno in osebnostno rastemo, hkrati pa skozi igro in pogovor približamo otrokom prave vrednote. širše pa pokažemo tudi staršem in sovaščanom, da gre res za zelo pozitiven projekt. srečujemo se pogosto. pred oratorijem imamo približno 5 daljših sestankov (začnemo konec marca), sledijo sestanki posameznih skupin (pesmi in plesi, scena, velike igre, uvodna in zaključna prireditev...). teden pred oratorijem skupaj preživimo vikend, zadnja dva dneva pred začetkom pa sta ponavadi namenjena delavskim akcijam (postavitev odra, prevoz materiala, ipd.). konec oratorija pa ne pomeni konec animatorskih srečanj. srečujemo se na raznih večerih (zabavnih, kreativnih, debatnih,...) ter kot skupina pripravimo še miklavževanje (igrico za otroke ob prihodu sv. miklavža), pustno rajanje ter sodelujemo pri ostalih projektih v župniji (materinski dnevi, dobrodelni koncerti), fantje organiziramo še kakšen športni turnir, punce kakšen koncert, ipd.
oratorij je v naši župniji največji projekt, ki zadeva mlade animatorje in udeležence. z njim sem zelo zadovoljna, saj gre za utečen tim organiziranja, hkrati pa je to vedno nov izziv, zlasti pridobiti zadostno število animatorjev. srečujemo se od marca dalje, sprva na vsake 14 dni, kasneje vsak teden. poleg oratorija organiziramo še oratorijski dan (enega ali dva na leto), božično mašo, miklavževanje, trudimo se z oživljanjem mladinske skupine.
oratorij v naši župniji vsako leto lepo uspe, vendar opažamo konstantno in postopno upadanje udeležencev. imamo ga enkrat na leto. srečanja potekajo od aprila naprej enkrat na 14 dni, ko pa smo bližje oratoriju pa enkrat na teden.
oratorij ima pomembno vlogo v počitniškem delu. tako otroci kot animatorji so zelo zadovoljni, saj se to vidi po številu le-teh.
oratorij je pravzaprav osrednji dogodek v župniji tako za mlade (animatorje) kot tudi za otroke kot udeležence. preko animatorske skupine so se začele prebujati tudi ostale dejavnosti v župniji - mladinske sv. maše, band, mladinska srečanja...
…Več…
kot vodja animatorjev sem z njimi predvsem na pripravah za oratorij, ker sem sedaj že dolgo časa v drugi župniji. animatorji se sicer med seboj dobro poznajo. sama jih poznam iz obdobja, ko sem bila sama z njimi kot animatorka pri rednem verouku, frančiškovih otrocih in družinskih počitnicah.
včasih preveč zahtevamo od mlajših novih animatorjev (na vse bolj gledajo z zabavnega kota).
da je organiziranje različnih dejavnosti čez leto eno izmed ključnih pomenov za ohranjanje pravega utripa animatorske skupine.
seveda se kdaj in kdaj zgodi, da to navdušujoče vzdušje upade, a se kaj hitro popravi. zlasti takšno vzdušje velja za čas oratorija in po njem. vedno se povežemo v zares trdno skupino, ki pa kaj kmalu po oratoriju zopet razpade, se je na noben način ne da obdržati, žal.
vzdušje se stopnjuje in kulminira ob koncu oratorija.
...da so nekateri dokaj "neresni" glede obiskov sestankov, ipd. - imajo "preveč drugih obveznosti"...
ni prave animatorske ekipe oz. skupine, animatorje zbiramo direktno pred samim oratorijem, do zdaj je bil velik problem pridobiti domače animatorje.
več navdušenja je pri srednješolcih, študentje so kar preveč zasedeni in že utrujeni. tisti študenti, ki ostanejo, pa so zelo uporabni.
da je potrebno poslušati animatorje, upoštevati njihove pripombe in predvsem navduševati z zgledom
problem je v prevzemanju odgovornosti. vsakdo bi rad, da se nekaj dogaja, da bi pomagal, a nihče ne bi prevzel glavne vloge, tako ta vedno pade na ene in iste, občasno koga kar malce 'potisnemo' v vodstvo, kar pa ni vedno slabo, niti dobro.
občasno jih je treba priganjati; sicer menim, da večina čuti odgovornost, ki jo prevzemajo kot animatorji, najde pa se tudi kakšen posameznik, ki ni preveč odgovoren.
problem predstavlja nepovezanost, kjer pa trenutno ne moremo prav veliko narediti, ker živim v drugem kraju in mi čez leto ne znese voditi še animatorske ekipe.
ko so v osmem razredu in vključeni v oratorij, dobijo možnost, da so kot devetosolci pomočniki animatorjev... potem pa počasi postanejo animatorji.
še iščemo najučinkovitejši recept, kako jih pridobiti.
pridobimo jih preko birmanskih skupin
po birmi jih povabimo, da se nam pridružijo, nato pa imamo celo leto z njimi šolo za animatorje.
starejši osnovnošolci imajo pred vstopom v srednjo šolo možnost, da nam pomagajo pri izvedbi določenega projekta - vendar le kot neke vrste pomočniki. primer: pripravimo igrico za miklavža, oni dobijo nalogo, da med prizori zamenjajo sceno. poleg tega npr. na oratoriju v sklopu "prespanja" - eno noč lahko starejši udeleženci prespijo na oratoriju - dobijo nekaj več priložnosti za druženje z animatorji. to sta dva primera, kjer se do neke mere seznanijo z delovanjem naše skupine. res je, da nato nekateri morda pridejo zaradi prijateljev ali povabila, vendar se nam večinoma (in prepričan sem, da je tako najbolje) pridružijo sami. župnik oznani, da je naslednji teden prvi sestanek za oratorij in da so povabljeni vsi, ki bi se radi pridružili skupini. posledično je toliko lepše opazovati mlade, ki so se sami odločili, da pridejo, saj s tem pokažejo, da jim ni vseeno in se tako tudi dejavni vključijo v skupino.
mislim, da gre v našem primeru za mešanico vsega naštetega. :)
vse nove animatorje vabimo na uvodno srečanje.
res je, da so prvenstveno voditelji, ampak tudi starejši animatorji. v končni fazi pa se lahko veliko naučimo drug od drugega. če navedem primer: po oratoriju izvedemo obširno refleksijo (povemo pluse in minuse, kaj nam je bilo všeč, kaj ne); letos sva tako voditelja prejela list, kjer je bilo pri plusih navedeno, da so bile nekemu animatorju všeč razmišljanja starejših animatorjev (v sklopu priprav smo imeli tudi obširno debato na vrednote letošnjih katehez). torej, ponovno najpomembnejše: zgled (ter tudi pogovor)
vse skupaj bi lahko poklikal.
samo pripomba na zadnjo možnost pri tem vprašanju: mogoče bi bilo bolje rečeno, da se animator lahko seznani s temi vrednotami. mislim, da ima danes vsakdo možnost, da živi krščanske vrednote kjerkoli. vprašanje je le, kako so le-te posredovane. ni problem v tem, da jih ne bi mogli živeti. velikokrat niso dovolj razložene, predvsem pa pri nauku in posredovanju manjka zgled. tako, da animatorska skupina skozi zgled in pogovor lahko animatorju osmisli te vrednote na način, da jih animator lahko živi povsod, ne zgolj znotraj skupine. to se na nek način povezuje z vprašanjem 4.a