post prinaša nekaj miru in je tudi znanstveno potreben
postim za svoje zdravje, ne iz verskih razlogov.
ne maram postenja.
da mi daje zaupovanje, da živim bolj plodno življenje
včasih to počnem kot del verskih prepričanj.
sploh ne postim.
to je tudi zdravo.
sem ateist.
da sem iskren, včasih imam občutek, da sem edini, ki zaseda to nenavadno osamljeno mesto, torej, da sem sprejel neimenovano vero ne zato, ker bi se zgodovinsko izogibal religiji, temveč zato, ker se je religija izogibala meni. zame je postalo veliko bolj produktivno, da sprejmem božje ime, tako da slišim njegove besede in se trudim biti čim bolj poslušen njegovim naukom ter tako opredelim svojo osebno vero, kot pa da bi bila ta postavljena v denominacijsko kategorijo, kjer bi bilo na meni, da bi mojo vero opredelili drugi. vsaj na ta način nisem vezan na institucionalno dogmo ali na dolgo obstoječe tradicionalne položaje, ki imajo malo možnosti za prihodnji pregled ali inšpekcijo. moje prejšnje biblijsko usposabljanje je bilo vplivano tako z judovskimi kot krščanskimi viri, in tam, v tistem prostoru med njima, se trenutno nahajam, kar je včasih zelo osamljeno mesto. te vere ne vidim kot kombinacijo obeh per se, temveč kot logično napredovanje biblijskega razuma, ko je dano okolje brez institucionalnih doktrinalnih omejitev. ugotovil sem, da je veliko lažje in koristnejše spraševati boga, kot pa spraševati človeka. menim, da je bila oseba, ki je hodila po tej zemlji pred 2.000 leti, in je mesija, vendar ne mislim, da imata krščanstvo ali judovstvo natančno razumevanje tega, kar je bilo v jedru njegovega delovanja, ali česar je bil deležen. pravzaprav bi šel tako daleč, da bi trdil, da ko mesija pride, bo to mesija, s katerim krščanstvo in judovstvo ne bosta seznanjena ali ga pričakovala.
zadržite konje, vsi. 1. prvič, zemljevid ni povsem netočen, saj se zdi, da je bil človek vedno religiozen (npr. z analizo pokopališč itd.), zato zemljevid ne bi smel začeti z 'nevtralno' barvo, kot da bi bili ljudje še 'neokrnjeni' od religije. 2. drugič, veliko širjenje vseh ver, vključno z islamom, se je zgodilo mirno. ljudje so pogosto videli nekaj dobrega v novi religiji (zlasti budizem in krščanstvo), ki so jo želeli sprejeti zase. zahodna kultura in učenje sta prišla iz vzpona krščanskega menništva, na primer. seveda ne zanikam napetosti, ki se naravno pojavljajo, ko so meje (te seveda niso skladne z nacionalnimi mejami, ampak med rastočimi skupinami vernikov) postale bolj opredeljene. to se seveda zdaj dogaja s tako imenovanim novim ateizmom, ki postaja posebej agresiven. 3. tretjič, poskus tako hitlerja kot stalina, da bi manipulirala z verniki, (upam) ni namenjen kot dokaz, da so bile njihove grozodejstva motivirane z pobožnim krščanstvom! (o teh zlikovcih sem že komentiral v drugih objavah na tej strani, zato se bom tukaj vzdržal). 4. četrtič, po mojem vedenju je bil palestinski politik, ki je trdil, da mu je bush rekel, naj napade irak. kakor koli že, bi bilo zagotovo pretiravanje trditi, da je bush poskušal s svojo invazijo spreobrniti irak v krščanstvo, kar bi očitno bilo povezano s člankom o časovnici. dejansko so mnogi krščanski voditelji (vključno z zelo izstopajočim papežem janezom pavlom ii) obsodili vojno. 5. nazadnje, ateizem je v 20. stoletju proizvedel več krščanskih mučencev (tistih, ki niso želeli zanikati svoje vere zaradi politične koristnosti), kot je bilo mučeniških v drugih 19 stoletjih skupaj. to je še posebej osupljivo, glede na zelo majhen odstotek ateistov do poznejšega dela stoletja. morda bi bilo treba državnemu ateizmu dodati zemljevid? vsaj v tem primeru so meje resnične in vojne so bile resnične vojne.
ker je to tradicija v naši družini.
še nimam religije.
nekako nihče tega ne počne v moji družini, in tako sem odraščal. mislim, da ni zelo pomembno.
ker ne verjamem v določeno religijo
samo dan pred božičem in veliko nočjo, zaradi svoje osebne prepričanja
ker je to tradicija
ne vidim smisla v tem.
čutim, da moram.
nimam religije.
ne verjamem, da post prispeva k mojim verskim prepričanjem in izboljšuje moje moralno stanje pred takimi verskimi prazniki, kot sta božič ali velika noč.
ker sam sam ne zelo religiozna oseba.
ne verjamem, da imam dovolj moči volje, da bi to storil sam. in ker tega nihče v moji družini ne počne, ne vidim razloga, da bi to storil sam.
ne postim, ker v naši družini ni take tradicije.
ne razumem, kam to.
ker je to tradicija v družini.
kakšen je smisel? ne mislim, da je potrebno zapravljati svoje telo, da bi pokazali svojo predanost bogu.
ne vem, zakaj se morajo ljudje postiti. zato se tudi sam ne postim.
to je že postalo neka
tradicija, kot tudi same
praznike.