Kakšno vrsto odnosa imajo študenti trdih in mehkih znanosti do dela danes?

no

na

vzhodno afriko se litosferske plošče oddaljujejo ena od druge. pod vplivom sil premikanja plošč je zemlja počila, med paralelnimi razpokami so nastali riftni dolovi. način, kako potekajo geološki procesi v vzhodni afriki, jasno in očitno potrjuje teorijo tektonske plošče, ki trdi, da zemeljska skorja, oziroma litosfera, sestavlja več deset ločenih tektonskih plošč, ki plavajo na taljeni notranji astenosferi. te plošče podpirajo granitne temelje celin, obkrožene s stalno obnavljajočimi se bazaltnimi morski dnom. na nekaterih delih planeta se plošče drsijo ena ob drugi, na drugih pa se oddaljujejo ena od druge. tako se je zgodilo na stičišču afriške in arabske plošče, ko sta se pred 20 milijoni let začeli ločevati – nastalo je rdeče morje in aden. dokaz tega gibanja je očiten, če pogledamo zemljevid: vidimo, kako natančno bi se nasprotni bregovi ujemali, če bi se ponovno približali. le na enem mestu se ne ujemata – v džibutiju in afarskem dolu. sil, ki ločuje litosferske plošče, povzročajo taljene kamnine, ki iz mantela izbruhnejo, dvignejo se in zapolnijo osrednji razpoko, pri čemer oblikujejo novo morsko dno. v enem trenutku je ta dol bil del rdečega morja, vendar je bil, ko se je dvignil danakilski obalni greben, odrezan in počasi izsušen. ti isti procesi so vzrok za velike razpoke v vzhodni afriki in arabiji. razteza se 6400 km od mrtvega morja do mozambika, ta jarek prečka sedmino zemeljske oboda. po celotni dolžini se razteza območje vulkanov in potresov. v etiopiji in keniji je izbruh taljenih kamnin dvignil in sploštil celinsko skorjo – nastale so ogromne gorske planote, in prav tukaj so velike razpoke dobile najbolj osupljive oblike. ker ni mogla prenesti raztezanja, je skorja na najšibkejših mestih počila, zemlja pa se je pogreznila v nastale 40–56 km široke razpoke. zaradi nekega še nepojasnjenega razloga so se velike afriške razpoke raztegnile v dve različni smeri. stara rečna sistema sta bila uničena, njeno zahodno vejo, ki se vije skozi ugando, tanzanijo in zambijo, so prekrili veliki jezeri, kot sta jezero albert, tanganika in malavi. vendar pa vzhodna razpoka, ki poteka skozi etiopijo, kenijo in vzhodno tanzanijo, ima plitke slane veje, kot je jezero natron, in visoke vulkane, kot so kenijski in kilimandžaro. menijo, da se lahko afriški rog odcepi in drvi v indijski ocean. vendar pa nekateri geologi trdijo, da se atlantik širi, in afrika se bo premikala proti arabskemu polotoku, zato se lahko rdeče morje ponovno skrči. naravni viri afrški viri: nafta (približno 6 % svetovnih virov) naravni plin (7 %) premog železo uran antimon in cirkon krom fosforiti prav tako se pridobivajo zlato, diamanti in drugi dragulji. največ nafte in plina je v bazenu sahare, v severovzhodnem delu gvinejskega zaliva, medtem ko je večina rudnin v južnem delu celine. obale in otoki afrika ima v primerjavi z drugimi celinami malo razgibano obalo, malo primernih mest za pristanišča. le nekoliko globlje v celino se vmešata gvinejski in veliki sirti zaliv. otokov ob afriških obalah prav tako ni veliko: večina jih je na severozahodnih obalah (t.i. makronezija – zelenortski otoki, kanarski otoki, madeira) in v indijskem oceanu (madagaskar, maskareni, amiranti, sejšeli, komori, evropa, zanzibar, pemba itd.). še nekaj otokov je v gvinejskem zalivu (san tomé, príncipe, bioko, pagalu) ter veliko manjših otokov v rdečem morju. krajinski afriški rti: sever – rt abjado; jug – rt dobre nade; vzhod – rt gardafajo; zahod – zeleni rt (almadi). podnebje klimatska karta afrike: ██ puščava ██ polpuščava ██ tropsko podnebje ██ subtropi ali zmerno podnebje severna sahara, označena z rdečo, pripada severni afriki, medtem ko je pod njo oranžna črta, ki označuje polpuščavo sahel. ker ekvator prečka afriko skoraj središče, je v osrednjem delu celine najbolj vlažno in nenehno vroče, medtem ko se podnebje na severu in jugu od ekvatorja postaja sušje in bolj kontrastno. afrika je najtoplejša od vseh celin. v severni polobli poleti povprečna temperatura doseže 25–30 °c, v sahari pa je še topleje. tukaj je tudi svetovni vročinski pol, kjer je v libijskem mestu azizija zabeležena temperatura 57,7 °c. pozimi temperatura pade na 10–25 °c, v atlasu pa se pogosto pojavijo tudi temperature pod 0 °c in sneg. poleti v južni polobli temperature pogosto presegajo 30 °c (zlasti v jugozahodni kalahariji), vendar pozimi v južni afriki pogosto padejo pod 10 °c, v gorskih predelih pa tudi sneži. ob ekvatorju je temperatura skozi vse leto 25–30 °c. porazdelitev padavin je zelo neenakomerna: v osrednji afriki pade od 1500–2000 do 3000–4000 mm (ob obali gvinejskega zaliva) padavin na leto, v sudanu, zahodni, vzhodni in večjem delu južne afrike pa pade od 1500 mm (bližje ekvatorju) do 200 mm (dlje od ekvatorja) padavin. skoraj vse padejo v času deževne sezone. v sahari in južnih puščavah (namib, kalahari) pade manj kot 100 mm padavin na leto, pogosto lahko ne dežuje več let zapored. na severnih in južnih robovih celina pade 600–700 mm padavin (večina v nekaj mesecih). v osrednji afriki so pogoste nevihte, v tem območju se najpogosteje pojavljajo strele na svetu. v preostalem delu celine so pogoste dolgotrajne suše. hidrologija večina afriških rek pripada atlantskemu oceanu. v njegovo pripadajočo sredozemsko morje svoje vode prinaša najdaljša reka na svetu – nil. ta ocean pripada tudi kongu (najvodnejša reka celine), nigru, senegalu, oranžni, volti, gambiji, ogovu, kvanzi, komoé itd. najpomembnejše reke indijskega oceana so zambezi, limpopo, šebelé, ruvuma, rufidži. v osrednjih afriških območjih so nenehno bazeni, največji je bazen čadskega jezera (šari, logone). v puščavah so značilne le po dežju napolnjene struge – vadžaji. zaradi značilnih planot so afriške reke bogate s slapovi – viktorijini, livingstone, augrabio, ruakana, tugela (najvišji). afrika je bogata z velikimi jezeri. večina jih je skoncentrirana v vzhodnoafriškem riftu in se imenujejo afriška velika jezera: viktorijino jezero (največje), tanganika (najgloblje), njasa, turkana, albertovo jezero, kivu itd. v etiopiji je veliko tano jezero, v čadu pa hitro usihajoče čadsko jezero.

pri nekaterih vprašanjih je bilo težko izbrati eno, ker bi se močno strinjal s več odgovori. v "katera značilnost dela ga izboljša?" sta prijetno okolje in osebna rast prav tako močna kot tisto, kar sem navedel, in v "katero kakovost vam daje idealno delo?" bi prav tako rekel izkušnje, ambicijo, prilagodljivost, zaupanje in človečnost.

zdravilo

9/11 je bila notranja zadeva.

želim delati na mestu, kjer lahko raziskujem svoje skrite talente in sposobnosti ter se učim novih veščin.

denar je pomemben🙊😂😂😂

študiram poslovanje, ki je polovično trdo in polovično mehko, saj imam teoretične predmete, kot sta finance in ekonomija, hkrati pa imam tudi nekaj zelo praktičnih predmetov, kot sta umetnost pogajanja ali korporativna komunikacija.

mo

dodaj spol: drugo / ne želim povedati. moje študijsko področje združuje mehke in trde znanosti. vsak dan moram delati za svoje študije, vendar nimam službe. je to torej nujno ali ne? na koncu v življenju ni nič nujno. predvidevam, da se počutim razmeroma svobodno. izogibam se tveganim delom in mislim, da je v tem trenutku zgodovine tvegano stremeti k eni sami karieri v eni sami industriji z eno samo kompetenco, zato raje opravljam različna dela in razvijam različne kompetence, da zmanjšam tveganje, tudi če to pomeni krajše pogodbe na projektni osnovi. najpomembnejša kakovost dela je ikigai. (poglej to.) rad prejemam naročila od dobrega vodenja, vendar ne od slabega, in rad dajem naročila, če se počutim kompetentno glede tega, vendar ne, če se ne.

-

no