Anketni vprašalnik o pomenu dobrih običajev in negativnih učinkih njihove odsotnosti v egiptovski družbi
Cilj te ankete je zbrati vaše mnenje o pomenu dobrih običajev v egiptovski družbi in negativnih učinkih, ki izhajajo iz opustitve le-teh in sprejemanja slabih običajev. Vaši iskreni in objektivni odgovori bodo prispevali k globljemu razumevanju tega pomembnega vprašanja. Vse informacije, ki jih posredujete, bodo zaupne in uporabljene izključno za znanstvene raziskave.
Spol
Starostna skupina
Izobrazba
Drugo
- دبلوم صناعي
Pokrajina bivanja
- qalyubia
- zahodna
- mesto
- zahodna
- zahodna
- الغربيه
- الغربيه
- الغربيه
- الغربيه
- دمياط
Kako pomembne so dobre običaje za gradnjo močne in povezane egiptovske družbe po vašem mnenju?
Dobre običaje krepijo zaupanje med člani skupnosti.
Dobre običaje prispevajo k doseganju pravičnosti in enakosti.
Dobre običaje podpirajo stabilnost in varnost v družbi.
Dobre običaje krepijo razvoj in napredek na različnih področjih.
Dobre običaje ohranjajo identiteto in izvirne vrednote egiptovske družbe.
Dobre običaje so potrebni za vzgojo ozaveščenih in odgovornih generacij.
Dobre običaje izboljšujejo ugled Egipta na regionalni in mednarodni ravni.
Kateri so najpomembnejši dobri moralni vrednote, ki menite, da so potrebni za egiptovsko družbo v tem trenutku? (naštejte največ tri)
- poštenost resnicoljnost sramežljivost
- iskrenost, zanesljivost, predanost
- vero resnico poštenost le narodi z etiko obstajajo kajti, ko so njihove vrednote izginile, so izginili tudi oni
- الصدق صون العهد والقيم والأخلاق
- التسامح الحلم إفشاء السلام
- الأخلاق الحميدة تحسن من سمعة مصر على المستوى الإقليمي والدولي. الأخلاق الحميدة ضرورية لتربية أجيال واعية ومسؤولة. الأخلاق الحميدة تحافظ على الهوية والقيم الأصيلة للمجتمع المصري.
- احترام الكبير
- الصدق الامانه
- الصدق الأمانة الامر بالمعروف والنهي عن المنكر التعاون بين المجتمع العدل
- العدل المساواة تعلم اساسيات الدين والاسلام
Kako nevarne so negativne posledice, ki izhajajo iz odsotnosti dobrih običajev v egiptovski družbi po vašem mnenju?
Odsotnost dobrih običajev vodi v razpad socialnih povezav.
Sprejemanje slabih običajev povečuje stopnjo kriminala in nasilja.
Odsotnost dobrih običajev ovira dosego gospodarskega in socialnega razvoja.
Sprejemanje slabih običajev vodi do širjenja korupcije in slabe uprave.
Odsotnost dobrih običajev negativno vpliva na kakovost javnega življenja.
Sprejemanje slabih običajev zmanjšuje zaupanje v različne institucije in organe.
Odsotnost dobrih običajev deformira sliko egiptovske družbe in vrednot.
Kdo so po vašem mnenju ključni akterji, ki nosijo največ odgovornosti za krepitev dobrih običajev v egiptovski družbi? (lahko izberete več možnosti)
Katere so najizrazitejše negativne posledice, ki ste jih opazili v egiptovski družbi zaradi odsotnosti dobrih običajev? (naštejte največ tri)
- pomanjkanje zaupanja v druge
- laži, izdaja, nezvestoba
- laž, zahrbtništvo, izdaja.
- الكذب المعامله السيئه عدم التزام
- فُحش اللسان الكِبر
- تشويه صورة المجتمع المصري وقيمه ضعف الثقة في المؤسسات والهيئات المختلفة التأثير سلبًا على جودة الحياة العامة
- الكذب
- كثرة الفساد كثرة الجريمة كثرة السرقة والجرائم المجتمعية
- البعد عن الدين تبرير الشخص لأفعاله الخاطئه بحجه أن ذلك هوا الصحيح كثرة الاختلاط
- العشوائية و الفوضى و السب
Kakšni so po vašem mnenju najboljši načini in sredstva za krepitev dobrih običajev in nasprotovanje slabim običajem v egiptovski družbi? (odprto vprašanje)
- vsa sredstva za družbeno omrežje
- krepitev dobrih običajev in soočenje s hudobnimi vrednotami v egipčanski družbi zahteva usklajene napore številnih institucij in skupnosti, med najbolj učinkovitimi načini pa so: 1. izobraževanje: razvoj učnih načrtov, ki vključujejo moralno vzgojo na praktičen način, s poudarkom na vrednotah, kot so poštenost, zanesljivost, spoštovanje in disciplina, ter usposabljanje učiteljev za prenos teh vrednot z zgledom in prakso. 2. vloga družine: družina je temelj, zato je pomembno ozaveščanje staršev o njihovi vlogi pri vzgajanju otrok v duhu moralnih načel, s ljubeznijo in dobrim zgledom, ne le s kaznovanjem. 3. mediji: mediji imajo širok vpliv, zato bi jih morali usmeriti k širjenju pozitivnih vzorov in zmanjševanju vsebin, ki spodbujajo nasilje, banalnost ali laž kot sredstva za uspeh. 4. religiozne institucije: usmerjanje verskega diskurza k krepitvi skupnih moralnih vrednot in osredotočanje na vsakodnevna vedenja namesto na ideološka razprava. 5. zakon in njegovo izvajanje: pošteno in pregledno izvajanje zakonov vzpostavlja v ljudeh občutek odgovornosti in zavezanosti, kar krepi moralno vedenje in slabi slabe prakse. 6. civilno družbo in mladinske iniciative: podpora pobud, ki krepijo vrednote sodelovanja, poštenosti in aktivnega državljanstva, zlasti med mladimi, s prostovoljnim delom in skupnostnim sodelovanjem. 7. zgled na mestih odgovornosti: ko ljudje vidijo, da so tisti na oblastnih mestih pošteni in zanesljivi, se vrednota morale utrdi kot vir moči in ne šibkosti.
- slediti knjigi boga in sunni njegovega poslanca, naj bo mir nad njim.
- الألتزام ومراعاه الأهالي ف التربيه
- نشر الدين وتنفيذ الشريعه علي المتعدي
- الحث على غرث القيم الحميده في الفرد من الاسره اولا وبعدها من باقي جهات المجتمع
- وسائل الإعلام وسائل التواصل الاجتماعي المؤسسات الدينية المؤسسات التعليمية المساجد
- الجلسة مع الاطفال من قبل أسرتهم والحديث معهم واحتواء افكارهم
- التفاهم والتعلم عن أمور الدين
- الحكومه والقضاء ودورها محاكمة جميع من يتعدي علي حق الغير أو ارتكاب أي جريمه أخري وسائل الإعلام ودورها نشر الثقافات الحميده وتجنب نشر الأفلام والمشاهد الغير لائقه بالشريعة الاسلاميه نشر الخطب والدروس الدينيه التي تدعو الي معرفة حياة الرسول صلي الله عليه وسم وتعليم مبادئ الدين الصحيحه