Atviroji dostopnost v raziskavah zgodovine znanosti
Spoštovani kolegi,
v zadnjem času se pobuda za odprti dostop do znanstvenih informacij odvija na mednarodni ravni, ustvarjajo se odprti dostopni repozitoriji. Po vsem svetu se sprašuje mnenje uporabnikov, v objavljenih anketah prevladujejo tehnična pripravljenost, informacijska pismenost in pravni vidiki.
V tej anketi bi radi izvedeli več o načinih iskanja in obdelave znanstvenih informacij, ki jih uporabljajo zgodovinarji znanosti, o kanalih za širjenje informacij ter o oceni odprtega dostopa v raziskavah določene znanstvene discipline.
Rezultati ankete bodo predstavljeni na 5. mednarodnem simpoziju Evropskega združenja za zgodovino znanosti Orodja raziskovanja in obrt zgodovine, zaključki pa se bodo odražali v smernicah Bibliografskega in dokumentacijskega odbora (strukturna enota Mednarodnega združenja za zgodovino in filozofijo znanosti) glede odprtega dostopa, z namenom optimizacije širjenja znanstvenih informacij in ohranjanja znanstvene dediščine.
Pri oblikovanju ankete so dragocene pripombe prispevale koordinatorica eIFL-OA pri Združenju slovenskih znanstvenih knjižnic dr. Gintarė Tautkevičienė, uporabljeni so bili podatki iz eMoDB.lt: Odprtje elektronskih znanstvenih podatkovnih baz za LitvoprojektaJavna dostopnost rezultatov znanstvenih dejavnosti institucij znanosti in študij v odprtih dostopnih revijah in institucionalnih repozitorijih študije, ter drugi viri o odprtem dostopu.
Vljudno vas vabimo, da aktivno izrazite svoje mnenje in želje, odgovore na anketo pričakujemo do 15. septembra letos.
Anketa je anonimna.
S spoštovanjem
Dr. Birutė Railienė
Predsednica Bibliografskega in dokumentacijskega odbora (strukturna enota Mednarodnega združenja za zgodovino in filozofijo znanosti)
E-pošta: b.railiene@gmail.com
Glosar odprtega dostopa:
Odprti dostop – brezplačen in neomejen dostop do interneta do znanstvenih raziskovalnih produktov (znanstvenih člankov, raziskovalnih podatkov, konferenčnih prispevkov in druge objavljene vsebine), ki jih lahko vsak uporabnik prosto bere, kopira, natisne, shrani na svoje računalniške naprave, distribuira, išče ali navaja povezave do celotnih besedil člankov, ne da bi kršil avtorske pravice.
Opisni stil (ali bibliografski opis) – celota podatkov, potrebnih za prepoznavanje in opis dokumenta, njegovega dela ali več dokumentov, ki so predstavljeni v standardni obliki (Enciklopedija knjižničarstva). Ustvarjenih je bilo veliko opisnih stilov (npr. APA, MLA) in njihovih različic. Mednarodni standard je bil ustvarjen za smernice citiranja informacijskih virov bibliografskih referenc (ISO 690:2010).
Institucionalni repozitorij – to je digitalni arhiv intelektualnih produktov, v katerem se hrani, širi in obdeluje znanstvena produkcija in akademske informacije te institucije ali več institucij.