Atviroji dostopnost v raziskavah zgodovine znanosti

Spoštovani kolegi,

v zadnjem času se pobuda za odprti dostop do znanstvenih informacij odvija na mednarodni ravni, ustvarjajo se odprti dostopni repozitoriji. Po vsem svetu se sprašuje mnenje uporabnikov, v objavljenih anketah prevladujejo tehnična pripravljenost, informacijska pismenost in pravni vidiki.

V tej anketi bi radi izvedeli več o načinih iskanja in obdelave znanstvenih informacij, ki jih uporabljajo zgodovinarji znanosti, o kanalih za širjenje informacij ter o oceni odprtega dostopa v raziskavah določene znanstvene discipline.

Rezultati ankete bodo predstavljeni na 5. mednarodnem simpoziju Evropskega združenja za zgodovino znanosti Orodja raziskovanja in obrt zgodovine, zaključki pa se bodo odražali v smernicah Bibliografskega in dokumentacijskega odbora (strukturna enota Mednarodnega združenja za zgodovino in filozofijo znanosti) glede odprtega dostopa, z namenom optimizacije širjenja znanstvenih informacij in ohranjanja znanstvene dediščine.

Pri oblikovanju ankete so dragocene pripombe prispevale koordinatorica eIFL-OA pri Združenju slovenskih znanstvenih knjižnic dr. Gintarė Tautkevičienė, uporabljeni so bili podatki iz eMoDB.lt: Odprtje elektronskih znanstvenih podatkovnih baz za LitvoprojektaJavna dostopnost rezultatov znanstvenih dejavnosti institucij znanosti in študij v odprtih dostopnih revijah in institucionalnih repozitorijih študije, ter drugi viri o odprtem dostopu.

 

Vljudno vas vabimo, da aktivno izrazite svoje mnenje in želje, odgovore na anketo pričakujemo do 15. septembra letos.

 

Anketa je anonimna.

 

S spoštovanjem

Dr. Birutė Railienė

Predsednica Bibliografskega in dokumentacijskega odbora (strukturna enota Mednarodnega združenja za zgodovino in filozofijo znanosti)

E-pošta: b.railiene@gmail.com

 

Glosar odprtega dostopa:

Odprti dostop – brezplačen in neomejen dostop do interneta do znanstvenih raziskovalnih produktov (znanstvenih člankov, raziskovalnih podatkov, konferenčnih prispevkov in druge objavljene vsebine), ki jih lahko vsak uporabnik prosto bere, kopira, natisne, shrani na svoje računalniške naprave, distribuira, išče ali navaja povezave do celotnih besedil člankov, ne da bi kršil avtorske pravice.

Opisni stil (ali bibliografski opis) – celota podatkov, potrebnih za prepoznavanje in opis dokumenta, njegovega dela ali več dokumentov, ki so predstavljeni v standardni obliki (Enciklopedija knjižničarstva). Ustvarjenih je bilo veliko opisnih stilov (npr. APA, MLA) in njihovih različic. Mednarodni standard je bil ustvarjen za smernice citiranja informacijskih virov bibliografskih referenc (ISO 690:2010).

Institucionalni repozitorij – to je digitalni arhiv intelektualnih produktov, v katerem se hrani, širi in obdeluje znanstvena produkcija in akademske informacije te institucije ali več institucij.

Rezultati so javno dostopni

1. Kako najpogosteje pridobivate najnovejše znanstvene informacije s svojega področja (lahko označite več možnosti): ✪

Ne uporabljamObčasnoPogosto
Knjižnica delovnega mesta
Katalogi knjižnic na karticah
Elektronski katalogi knjižnic
Litvanske akademske podatkovne baze
Podatkovne baze tujih založnikov (npr. ScienceDirect, Emerald, IEEE itd.)
Splošne iskalne sisteme (npr. Google)
Specializirane iskalne sisteme (npr. Google Scholar)
Znanstvene iskalne sisteme (npr. Scirus, Scitopia)
Naročam novice po e-pošti (storitev Alerts)
Naročam novice z uporabo tehnologije RSS
Pregledujem naročene znanstvene revije s svojega področja
Spletni forumi znanstvenikov (npr. LinkedIN, ResearchGate itd.)
Znanstveni dogodki (npr. konference, predstavitve knjig itd.)
Neformalni sestanki s kolegi

2. Kako še, neomenjeno prej, pogosto pridobivate najnovejše znanstvene informacije s svojega področja?

3. Kako pridobivate celotne dokumente za svoje znanstvene raziskave (lahko označite več možnosti): ✪

Ne uporabljamObčasnoPogosto
Iz revij z odprtim dostopom (angl. Open Access Journals)
Iz institucionalnih repozitorijev (angl. Institutional Repositories)
Pri iskanju uporabljam splošne iskalne sisteme (npr. Google)
Uporabljam specializirane iskalne sisteme (npr. Google Scholar)
Uporabljam znanstvene iskalne sisteme (npr. Scirus, Scitopia)
Uporabljam vire z odprtim dostopom (npr. OAIster, DRIVER, RePEc)
Izvajam iskanje v podatkovnih bazah, ki jih naroča institucija
Izvajam iskanje v odprto dostopnih podatkovnih bazah
Se obračam na knjižničarje
Uporabljam storitve medknjižnične izposoje
Prosim kolege v tujini, da mi pošljejo kopije celotnih dokumentov

4. Kako še, neomenjeno prej, pogosto pridobivate celotne dokumente s svojega področja?

5. Katero standardno ali stil citiranja bibliografskih opisov najpogosteje uporabljate pri pripravi znanstvenih del in publikacij: ✪

Ne uporabljamObčasnoPogosto
ISO 690 in ISO 690-2
APA (Ameriško psihološko združenje)
MLA (Moderno jezikovno združenje)
Harvard (Harvardski)
Uporabljam svoj stil opisa

6. Kateri še, neomenjeni prej, stil bibliografskega opisa pogosto uporabljate v svojih znanstvenih člankih in publikacijah?

7. Ali vaša institucija spodbuja objavljanje znanstvenih raziskav v revijah z odprtim dostopom? ✪

8. Ali so vaša objavljena znanstvena dela dostopna odprto (lahko izberete več možnosti): ✪

9. Ali ima vaše delovno mesto institucionalni repozitorij? ✪

10. Katero institucijo zastopate? ✪

11. Vaša starost ✪

12. V kateri državi trenutno živite? ✪

13. Katero znanstveno področje raziskujete (lahko izberete več možnosti): ✪

14. Katero znanstveno področje najpogosteje raziskujete: ✪

15. Če se odločite deliti svoje izkušnje ali imate priporočila glede odprtega dostopa, bi nam bilo v veselje slišati vaše mnenje. Iskreno se zahvaljujemo za vaš čas