predlagal bi, da se antconc uporablja tudi pri predmetu "uvod v terminologijo", kjer bi študenti sami lahko zbirali korpuse in jih ob pomoči učitelja obdelovali ter pridobili potrebne rezultate. to bi bila priložnost, da se ta orodje uporablja v več predmetih in pogosteje kot doslej.
hans werth pravi: omen na wb nemškega jezika, 1838 [nov izraz se širi: „gutteln“, 01.04.2011], je sicer zanimiv, a malo prepričljiv. lahko ga pripišemo vrsti ljudske etimologije, kot kaže str. 270 wbds: „gutteln, guttern, tf6nen, kot tekočina, vlita iz ozkega rezervoarja; derivat besede, ki se nanaša na to, kar je treba vliti“. in „gutteln“ nikakor ne dela „kroga“ … vendar pa v drugem zgodovinskem viru iz leta 1835 najdemo v tiskanem izvodu, povsem spodaj desno v majhni pisavi, „opombo tiskarja: „št. 60 ‚ei so lfcg’ je plagiat iz >dorfzeitung<“. če bi to danes, odvisna oseba, ki je zaposlena v notranjosti, vključila v tiskane dokumente, ne bi bila le takoj odpuščena, temveč bi se tudi soočila s tožbami za odškodnino avtorja in založnika itd. od tistega javnega klica po identifikaciji tako imenovanih „plagiatnih lovcev“ se ne bi smeli ponovno pustiti zavedati. kajti tisti avtorji, ki omogočajo bogato letino vroniplaga, imajo takšne namene. in morda imajo svoje obsežne „doktorje“ celo kot soodgovorne, ki jim morda podelijo umetno univerzitetno absolucijo že zaradi lastnega ugleda. kdor pri tem asociira na načelo krekanja, je premeten. in končno so simpatične kreke pod zaščito narave. nič proti „googlanju“, ki se prehitro obtožuje kot „greh proti duhu znanosti“. gre izključno za pravilno uporabo, tako formalno kot vsebinsko. internet ponuja različne ravni: na primer zbirke za iskanje, kot je wikipedia ali podobne. lepo zbiranje, ki je lahko zelo koristno za odkrivanje drugih virov. vsebine same pa je treba jemati z rezervo in vedno zahtevajo preverjanje izvirnika. poleg tega se včasih podatki ali znaki rahlo „variirajo“ in tako se postavi past za „duhovne tatove“. pogosto je navedena (pseudo)vir, ki se v wiki članku ali podobnih zbirkah zdi kot dokaz, vendar se ne izkaže kot dokaz povezane trditve oziroma trditev, ki jih vsebuje.
raje bi videl, da bi predavateljice zagotovile več srečanj za delo na lastnih prispevkih. v srečanjih bi lahko tudi v skupinskem delu pregledali prispevke drugih in dali neposreden povratni odziv.
prosimo, da prej naložite primere, saj tako lahko prej opravimo nalogo (to velja le za prvo nalogo, ki smo jo imeli opraviti, ne za vnos v glosar!).
kakovost predavanja žal ni bila prepričljiva. nimam občutka, da bi se česarkoli naučil, čeprav sem se res trudil...
tema je v osnovi zanimiva, vendar je uporaba na šolskem področju absolutno nezamisljiva in zato ni primerna kot seminar za učiteljske poklice. predavateljice pa so zelo prijazne in kompetentne.
žal mi je manjkala povezava z našim kasnejšim poučevanjem. morda bi lahko bila seja o podobnem projektu v šoli ali predlogi, kako ravnati s takim glosarjem v šoli. poleg tega mi ni postalo jasno, kaj točno pomeni "kogloss-metoda" in "antconc". to sem si lahko le domišljal. manjka tudi možnost odgovora: brez podatkov. drugače: zanimiv seminar.
danes je bil dani vzorčni vnos zelo koristen, žal pa se učitelji niso povsem strinjali glede vsebovanih informacij. to seminar bi morda lahko potekal v slz, tako da bi lahko vsi udeleženci hkrati sledili tutorialu.
bilo bi dobro ustvariti enotno metodo oblikovanja, saj je bilo sicer s tem zelo veliko težav.
delo z metodo kogloss je bila dobra priložnost za vpogled v področje korpusne lingvistike. prav tako sem menil, da je ta metoda zelo praktična in nameravam jo uporabiti tudi za osebno rabo (npr. pri prevodih).
brez komentarjev.
metoda kogloss je zelo uporabna za sestavljanje različnih korpusov in pri tem ponuja večje možnosti za učenje tujega jezika.
bilo bi super, če bi lahko v ko-gloss delali ne le z internet explorerjem - ta brskalnik izgublja priljubljenost in nekateri ga morajo posebej namestiti, da lahko delajo s ko-gloss. moj predlog bi bil tudi, da razmislimo o povezavah med glosarji - če imajo vnosi ustreznice v glosarjih v drugih jezikih. za tuje študente se mi zdi taka storitev zelo potrebna.
zdi se mi, da je to veliko učinkovitejše od statičnega glosarja.
delo (tako doma kot na seminarju) mi je bilo v veselje. hvala!
samo upam, da tisti, ki to pišejo, nadaljujejo s pisanjem!