Učenje, jeziki in stereotipi

moja najljubša metoda učenja je življenje v tujini, obdan z ljudmi, ki z vami ne govorijo nobenega drugega jezika kot tistega, ki se ga učite.

dobro je delovalo.

vesel sem svojega znanja angleščine.

ruščino sem se naučil, ko sem bil v šoli, vendar to ni bilo dovolj za tekoče govorjenje. od otroštva sem vedno gledal vse filme v ruščini, kar je bil glavni razlog, zakaj lahko tekoče govorim in svobodno pišem v ruščini. moje govorne sposobnosti so boljše od pisnih. koreni turščine so enaki kot moji materinščini. tako da vedno tekoče razumem, govorim in pišem v tem jeziku. naša kultura, jezik in religija so si zelo podobni. tako da mi ni bilo težko učiti se turščine iz televizijskih programov, filmov, pesmi in serij. kar se tiče litovščine, moram reči, da sem se tega jezika učil na univerzi, ker študiram v litvi. in ugotovil sem, da je ta jezik težji od kateregakoli drugega jezika. zdaj sem prenehal z učenjem litovščine, ker imam na univerzi druge jezikovne tečaje, res je težko učiti se več jezikov hkrati. zavedam se, da razumem več, kot lahko govorim v litovščini. ker se bojim, da bom med govorjenjem naredil slovnične napake.

ponovitev je mati znanosti.

učne ure jezika v šoli trpijo zaradi predpisnega načina razmišljanja o jeziku. otroci se še vedno učijo, kako naj pišejo, namesto da bi jih spodbujali k ustvarjanju lastnega sloga (v skladu seveda z gramatiko ali sprejemljivostjo tega jezika).

v nemščini je prevodna gramatika, ki me je pripeljala do sovraštva do jezika. to je jezik, ki je vedno opisan kot težak in kot bi rekel moj oče, je to jezik, ki je bil ustvarjen za dajanje ukazov in prodajo rib na ribjem trgu. v angleščini sem preizkusil več različnih učnih metod, nekatere so bile uspešnejše od drugih. igre, ko sem bil mlad, so mi dale precej trdno osnovo v besedišču, vendar niso pomagale pri govorjenju ali pisanju. stara šola prevodne gramatike v šoli mi je pomagala nekoliko bolje razumeti strukturo jezika, vendar me ni naučila, kako govoriti, in s pomočjo jezikovnih ur na univerzi sem izvedel več o koreninah jezika, kar vodi do boljšega razumevanja samega jezika. a resnično sem napredoval, ko sem živel v angleško govorečih državah, kjer sem moral uporabiti vse veščine, ki sem se jih naučil, da sem komuniciral z drugimi. dansko sem se naučil s pomočjo metode, ki je sledila knjigi. na koncu sem vedel malo več o državi danska, vendar je jezik še vedno precej težak. razumem nekaj besed in jih lahko povežem v stavku le, če imam knjigo ne predaleč. japonščino sem sprva učil v tečaju prevodne gramatike, kar mi je pomagalo bolje ceniti strukturo jezika. nato sem obiskoval razrede razumevanja, ki so mi pomagali zgraditi besedišče. zelo me zanima japonska zgodovina in civilizacija, zato sem se tudi o tem veliko naučil. čeprav nisem redno vadil, še vedno razumem stvari, s katerimi sem se seznanil.

učil sem se na veliko različnih načinov, zato tega ne morem opisati: dejstvo je, da govorim boljšo angleščino, ko govorim z ljudmi, ki govorijo angleško, in bolje govorim japonščino na enak način.... sem za učenje na delovnem mestu!

obožujem, da mi razlagajo slovnico - vse ostalo lahko vadim sam, vendar je branje slovnice zame preveč. tečaji, ki so od mene pričakovali, da to počnem, so bili grozni. sovražim vaje razumevanja poslušanega, so res frustrirajoče in imam občutek, da bi se več naučil, če bi preprosto poslušal, ne da bi obupno poskušal odgovoriti na vprašanja. mnoge učbenike so tako heteronormativni, da boli fizično. (tudi, zakaj bi sploh želeli vključiti ljubezensko zgodbo, tega preprosto ne razumem.) obožujem tečaje, ki ne sledijo najbolj običajnim vzorcem, kot je kombiniranje barv in oblačil, to je dolgočasno. številke so grozne za učenje, tudi v svojem maternem jeziku imam težave z njimi, zato jih ne hitite. da, mnoge jezike povezujejo z državami, vendar to ne pomeni, da želim nek nacionalistični patriotizem 101, to me večinoma odbija.

jezik se naučim veliko hitreje, ko ga učim sam v državi, ki ga govori, kot v šoli, tudi če potrebujem nekaj ur, da obvladam pisno stran, ko gre za komunikacijske veščine, po mojem mnenju ni nič boljšega, kot biti obdan z ciljnim jezikom.