Učenje, jeziki in stereotipi

španski: avdiolingvalna metoda; osredotočena na govor, kar je delovalo zelo dobro. ne toliko na slovnico, a njena slovnica je enostavna, zato ni bilo tako nujno. francoski: osredotočenost na slovnico, kar je bilo zelo težko in še vedno ni delovalo, zato zdaj ne poznam slovnice, niti govora. angleški: osredotočenost na vse, že dolgo časa, je delovala zelo dobro. litvanski: delovalo je kar dobro, vendar potrebuje veliko pobude. ampak metoda, poslušanje + govor + slovnične vaje, je dobro delovala.

šola ali zasebni tečaji so mi dali trdno osnovo za slovnični in konstrukcijski vidik jezika. a učenje 'suhe' in tehnične vsebine je bilo le za začetek, interakcija z naravnimi govorci in v bistvu uresničevanje svojega znanja v praksi je tisto, kar je najbolj delovalo v mojem procesu učenja jezika.

do sedaj sem se naučil le osnov. mislim, da lahko človek razvije kar dober naglas in slušne sposobnosti, v primerjavi s tem, kako se jezike običajno učijo (za mizo v šoli). glede na to, da poslušam avdio le na poti v/iz pisarne, mislim, da je to resnično odlično.

vse štiri kompetence so bile obravnavane kot pomembne. mislim, da je ta metoda dobro delovala. vendar je bila "napaka" v šoli obravnavana kot nekaj slabega, zato sem se bala govoriti ali delati napake in dobiti slabo oceno. na univerzi ni tako slabo.

še vedno ne morem govoriti v tem jeziku.

učenje jezika zahteva vse metode, govorjenje, pisanje, poslušanje. vse te stvari sem pridobil na svojih predavanjih in sem vesel tega, ker res pomaga. še posebej govorjenje, saj jezika ne moreš naučiti brez veliko prakse.

ustna produkcija je bila premalo obdelana. moral sem živeti v tujini, da bi resnično izboljšal svoj angleški jezik in ga pravilno uporabljal v vsakdanjem življenju.